ZIMA, PAZI SE! PRIHAJA POMLAD!
Za nami je veselo PUSTOVANJE!
Čas, ko lahko postanemo vse, kar si zaželimo in tako domišljiji prepustimo prosto pot. Zamaskirani smo lahko veseli, razigrani, nasmejani in norčavi, saj je prav takšen tudi PUST!
Dajmo, pobrskajmo malo po preteklosti, osvežimo znanja in zgodovinska dejstva. Ker…dobro in prav je vedeti!
Kaj je pust in od kod izhaja?
Vsi vemo, da je pust ljudski običaj, ki preganja zimo in kliče pomlad. Pustovanje je eden izmed najstarejših ljudskih običajev in izhaja iz časa pred krščanstvom, v Sloveniji je bil prvič omenjen v 17. stoletju. Šemljenje pa sega tudi v čas prazgodovine, ko se je človek z uporabo maske med lovom poskušal približati živali.
Kako so pustovali nekoč?
Nekoč so pustovali precej preprosteje, kot to počnemo danes. Pustne maske so ljudje izdelali kar doma. Otroci so mnogokrat oblekli kar ponošene obleke staršev ali pa so si obraz namazali s sajami, hodili so od hiše do hiše in se tako razkazovali ljudem. Nagrajeni s krofi, suhim ali svežim sadjem, malokateri tudi z denarjem so poplesavali in klicali pomlad, zimi pa žugali, da je konec z njo! Njihov namen obhodov od hiše do hiše pa ni bil zbiranje denarja in dobrot, temveč širjenje veselja med ljudmi! Nekoč se je našemila celotna vas, maske pa je pogosto spremljal kakšen godec.
Kaj pa danes?
Pa se vrnimo v današnji čas, ko vseh pustnih kostumov ne izdelamo več sami, saj so dostopni v skoraj vsaki trgovini. Le še nekateri spretni in domiselni »domači mojstri v družini« izdelajo maske, ki so zares pohvale vredne za izvirnost, domiselnost in trud!!! Otroci se danes najraje našemijo v junake risank ali spletnih iger, živali, princeske in viteze, starši pa radi rečejo, da so prestari, da bi se šemili. No, ne vsi, mar ne!?!
Eno pa velja še danes: na pustni torek je potrebno jesti obilno. Če smo še pred nekaj leti pripravljali prekajene krače, svinjske glave, svinjske juhe in krompirjeve solate, so se danes ohranili zgolj krofi ali flancati, ker še vedno velja rek, ki pravi: »Pust je masten okoli ust!«
Običaj pripravljanja krofov smo ohranili vse do danes, čeprav so danes krofi obilnejši in napolnjeni s sladko marmelado.
Naj spomnimo na dva ljudska reka, ki pravita takole:
»Za pusta morajo biti siti ljudje, živina in duhovi!«
Zakaj? Ljudje so včasih verjeli, da bogato obložena miza kar kliče po rodovitni zemlji in bogatem pridelku. Tudi, če je bila pri hiši revščina, je veljalo, da se morajo ljudje v pustnem tednu dobro najesti. Pustu namreč sledi 40-dnevi post!
Tudi v povezavi s krofi obstaja rek, pravi pa takole:
»Če se za pusta ne bomo najedli krofov, se poleti ne bo sušilo seno!«
Povzeto po spletnem članku: https://www.slovenec.org/2018/02/07/slovenski-ljudski-obicaj-pustovanje/
Kaj pa o krofih, kako so nastali?
Legenda pravi, da je nesrečno zaljubljena
kuharica testo za kruh namesto v pečico vrgla
v vročo mast in tako so nastali krofi.
Pa še o pustnem torku na naši šoli…
Pustni torek smo obeležili tudi na naši šoli.
V dopoldanskem času so pustne maske na vseh treh lokacijah šole širile veselje po hodnikih šole in učilnicah, pogumno pa so odganjale zimo tudi v okolici po kraju Spodnja Polskava, Zgornja Polskava in Pragersko s kratkimi obhodi pod vodstvom učiteljic od 1. do 5. razreda.
V popoldanskem času smo se na matični šoli na pobudo TD Kopriva pridružili tudi tradicionalni pustni povorki na Spodnji Polskavi, zato se Turističnemu društvu Kopriva zahvaljujemo za povabilo in sodelovanje.
Po pustnem torku
…zdaj sledi 40-dnevni post.
Samo v razmislek…čemu se boste odpovedali?
